O konferenci

Spoštovani strokovni delavci v vrtcu, osnovni in srednji šoli in drugih strokovnih zavodih s področja izobraževanja ter v izobraževanju odraslih, ravnatelji, raziskovalci s področja vzgoje in izobraževanja, študenti pedagoških študijskih programov, izobraževalci strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter drugi predstavniki zainteresirane javnosti!

Nacionalna konferenca z naslovom Vključevanje, inkluzivnost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju bo 27. in 28. septembra 2022 na Brdu pri Kranju. Njen osrednji namen je odpreti prostor za razpravo o različnih vidikih pravičnosti in inkluzivnosti v vzgoji in izobraževanju ter njuni medsebojni povezanosti. Glavni cilji konference so:

  • predstaviti študijo Eurydice Pravičnost v šolskem izobraževanju v Evropi;
  • razpravljati o različnih vidikih vključevanja, inkluzivnosti in pravičnosti v vzgoji izobraževanju;
  • identificirati odprta vprašanja na področju zagotavljanja vključevanja, inkluzivnosti in pravičnosti na različnih ravneh (na ravni skupine, oddelka, vzgojno-izobraževalnega zavoda, sistema);
  • omogočiti izmenjavo dobrih praks s področja inkluzivnosti in pravičnosti in
  • prispevati k dvigu kakovosti prakse za povečanje inkluzivnosti in pravičnosti.

Vabimo vas, da konferenco sooblikujete s primeri dobrih praks, ki se osredotočajo na posebne skupine in se tematsko navezujejo na tematske steze, povezane s različnimi področji varnega in spodbudnega učnega okolja, in sicer:

Tematska steza 1: Socialno učno okolje, ki predstavlja tisti vidik učnega okolja, ki zadeva odnose, počutje, klimo in kulturo zavoda, komunikacijske veščine, vzgojne stile in pristope, vodenje razreda ali skupine, vrednote in prepričanja itd., pa tudi vodenje celotnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Podlaga za to je sistematično čustveno in socialno opismenjevanje, zadeva pa tudi skrb za psihično blagostanje in duševno zdravje, za zaznavanje psihičnih stisk in ustrezen odziv nanje z iskanjem ustrezne pomoči in podpore za otroke, učence in odrasle.  

Tematska steza 2: Fizično učno okolje, ki predstavlja tisti vidik učnega okolja, ki zadeva arhitekturo, opremo vzgojno-izobraževalnega zavoda, igralnic, učilnic, zbornic, kabinetov, knjižnic, telovadnic, predprostorov, igrišč, okolice, urejenost, barve, osvetljenost, ureditev, sedežni red oz. možnosti prožnih prilagoditev, čistočo, raven hrupa, temperaturo, osvetljenost.

Tematska steza 3: Didaktično in kurikularno učno okolje, ki se nanaša na odzivnost na različne potrebe učečih se, upoštevaje posebne skupine,  prilagodljivost pristopov, oblik in metod poučevanja ter načinov učenja potrebam učečih se, njihovi razvojni stopnji in kognitivnim oz. spoznavnim ter učnim načinom,  spodbujanje učenja, ki temelji na globokem razumevanju.

Tematska steza 4: Vzgoja za pravičnost, ki se nanaša na zagotavljanje enakih možnosti za vse ter na ravni vzgojno-izobraževalnega zavoda v program umešča tiste vsebine in cilje izobraževanja, ki posebej tematizirajo različne vidike pravičnosti in izgrajujejo pri učečih se vrednostno naravnanost k pravičnosti in razumevanje njenega koncepta.


Kako razumemo inkluzivnost?

Inkluzivnost razumemo kot proces povečanja participacije in zmanjševanja vseh oblik izključevanja in diskriminacije posameznikov na osnovi motenj, rase, spola, let, etničnosti, socialno ekonomskega statusa, religije, spolne orientacije in česarkoli drugega, kar bi jim lahko nepotrebno otežilo vključenost, sodelovanje in napredovanje v vzgojno in izobraževalni instituciji. Zadeva torej vse, ki doživljajo izključenost in ovire pri učenju in socialni participaciji, pozornost je usmerjena na odstranjevanje fizičnih, strukturnih, odnosnih ovir in s tem na potrebne spremembe strukture, etosa in prakse vzgojno izobraževalnih institucij,  s ciljem, da posameznik doseže občutek pripadnosti skupini in napredovanje na kognitivnem,  moralnem, čustvenem in socialnem področju.

Kaj so to posebne skupine?

Posebne skupine vključujejo udeležence izobraževanja, ki imajo:

  • posebne potrebe (fizične, duševne, intelektualne ali senzorične motnje);
  • zdravstvene težave (hude oz. kronične bolezni, zdravstvene motnje, druga telesna ali duševna stanja);
  • ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja (manjša učna uspešnost, mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, in brezposelni mladi, nizkokvalificirani odrasli);
  • kulturne razlike (posamezniki z migrantskim ali begunskim ozadjem, novoprispeli migranti, pripadniki nacionalnih ali etničnih manjšin, uporabniki znakovnega jezika oz. z jezikovnim prilagajanjem, težavami s kulturno vključenostjo itd.);
  • družbene ovire (omejene socialne kompetence, asocialna ali visokotvegana vedenja, (nekdanji) storilci kaznivih dejanj in uporabniki drog/alkohola, ostala socialna marginalizacija, specifične družinske okoliščine (prva oseba v družini, ki se izobražuje na terciarni ravni, starši (zlasti samohranilci/samohranilke), skrbniki, hranitelji, sirote, osebe iz institucionalne oskrbe itn.);
  • ekonomske ovire (nizek življenjski standard, nizki dohodki, izobraževanje ob delu, prejemniki socialnovarstvenih dodatkov, dolgotrajno brezposelni, negotove življenjske razmere ali revščina, brezdomci, finančne težave itd.);
  • ovire, povezane z diskriminacijo: diskriminacija zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti, religije, prepričanj, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kadar gre za kombinacijo ene ali več omenjenih diskriminatornih ovir);
  • geografske ovire (življenje na oddaljenih ali podeželskih območjih, majhnih otokih ali v obrobnih oddaljenih regijah, v predmestjih, v območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, slaba infrastruktura, itd.);
  • identificirana področja nadarjenosti;
  • druge skupine, ki jim v VIZ ni omogočen optimalni razvoj potencialov, talentov.

Seznam skupin ni izključujoč, dobra praksa lahko naslavlja tudi druge posebnosti, ki niso navedene na seznamu.

Pomembno obvestilo

Zaradi lažje berljivosti so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Z namenom lažjega branja smo uporabili poenoten termin vzgojno-izobraževalni zavod. S terminom vzgojno-izobraževalni zavod razumemo vrtce, šole, domove učencev in dijakov, organizacije za izobraževanje odraslih, vzgojne zavode in druge institucije, v katerih poteka vzgojno-izobraževalni proces.