D1 (Ne)pravičnost v vzgojnih/razvojnih načrtih. Analiza stanja in napotki za izboljšave
Izvajalka: dr. Karmen Mlinar, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani (Steklena 1)
Na delavnici bodo udeleženci skozi analizo vzgojnih/razvojnih načrtov prepoznali vidike, ki potencialno vsebujejo elemente nepravičnosti in/ali vodijo do praks (ne)pravičnosti. Udeleženci se bodo poleg tega seznanili z različnimi konkretnimi načini oblikovanja vzgojno-izobraževalne institucije (vrtca, šole …) v skupnost, temelječo na pravičnosti. Pri tem bo izpostavljena tudi vloga ustrezno zasnovanega vzgojnega/razvojnega načrta.
Na delavnici se bomo usmerili predvsem na naslednje vidike:
- kako se v vzgojno-izobraževalni instituciji odraža raznolikost učencev, družin, širše družbe (npr. vprašanje vidnosti; učna in druga gradiva);
- problematika reprodukcije in utrjevanja stereotipov (npr. upoštevanje otrokovega domačega okolja oz. kulture);
- terminološke zagate (npr. rasa vs etnija; rasizem vs predsodki; strpnost vs spoštovanje);
- oblikovanje šole/vrtca kot aktivno in aktivistično usmerjene skupnosti (proti-pristranski pristop).
Delo bo deloma potekalo v manjših skupinah, deloma pa skozi aktivno diskusijo med vsemi udeleženci.
D2 Kaj je pravična in vključujoča šolska kultura in kako jo lahko ravnatelj krepi?
Izvajalki: dr. Tatjana Ažman, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, enota Šola za ravnatelje, dr. Mateja Brejc, DOBA fakulteta (Heros 1)
Cilji – udeleženci delavnice bodo:
- poglobili razumevanje pojmov raznolikost, različnost, enakost, pravičnost in vključenost;
- opredelili značilnosti vključujoče šolske kulture ter razpravljali o izzivih vodenja sodelavcev;
- spoznali značilnosti vključujočih vodij in presodili svoje kompetence;
- razpravljali o dejavnostih, s katerimi krepijo vključujočo šolsko kulturo v praksi.
Delavnica je namenjena osvetlitvi in poglobitvi pomena pravičnega javnega izobraževanja, ki vključuje v učenje vse deležnike, na vse možne načine, za uspeh vsakega posameznika in v dobrobit šolske, lokalne in svetovne skupnosti. Pet ključnih elementov vključujočih vrtcev in šol vključuje varna in spodbudna učna okolja, strokovne delavce, ki so zmožni obvladovati raznolikosti, vodje, predane ustvarjanju ugodnega, podpornega okolja za delovanje in učenje, odločevalce, ki razumejo, da je poslanstvo izobraževanja vključevanje vsakega posameznika v družbo in zavezanost vseh partnerjev k ohranjanju vključujočih vrtcev in šol ter razvijanju medsebojnega spoštovanja in medkulturnega dialoga. (ETUCE, EFEE, ESHA 2019, UNICEF in EK 2020 in 2021)
V ospredju razprav bo vloga ravnatelja pri ugotavljanju in krepitvi vključujoče šolske kulture, na ravni vodenja sebe in sodelavcev. Preskusili boste dva instrumenta za refleksijo in razpravljali o dejavnostih
D3 Pomen vključujoče oddelčne klime za preprečevanje medvrstniškega nasilja: učitelj kot sooblikovalec vrstniških odnosov
Izvajalka: dr. Katja Košir, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (Steklena 3)
V vsaki socialni skupini – torej tudi v vsakem oddelku – obstajajo statusne hierarhije: nekaterim učencem sošolci pripisujejo več socialne moči in višji status kot drugim. Skupine se razlikujejo v tem, kaj so dejavniki tega visokega položaja – torej v tem, s kakšnimi vedenji si lahko učenec pridobi socialno moč in vpliv v razredu.
Z vidika vzpostavljanja vključujočega vrstniškega okolja bi si želeli podpirati vrstniške norme, da je mogoče priljubljenost in visok položaj v skupini dosegati s prosocialnim vedenjem. A brez sistematičnega dela na vrstniških odnosih si je to skrajnost skoraj težko zamisliti; ob odsotnosti načrtne in senzibilne krepitve vključujočih oddelčnih vrstniških okolij ni zelo verjetna. Je pa ob takšnem scenariju bolj verjetna druga, zelo nevarna skrajnost: da se v razredu postopno razvije taka dinamika, da je mogoče svojo priljubljenost krepiti z agresivnim vedenjem. Takšen razredni kontekst predstavlja podlago za kronično dinamiko medvrstniškega nasilja v razredu.
Na delavnici bomo razmišljali o tem, na kakšen način lahko strokovni delavci v vrtcih in šolah to dinamiko preprečujete in katere odnosne kompetence je smiselno v ta namen krepiti – tako pri sebi kot pri učencih.
D4 Socialne in čustvene kompetence ter prepoznavanje raznolikosti v razredih in šolah
Izvajalka: dr. Ana Kozina in mag. Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut (Steklena 4)
ROKA V ROKI: opolnomočenje učiteljic in učiteljev v Evropi za spoprijemanje s kariernimi izzivi preko podpore socialnim in čustvenim kompetencam ter sprejemanju različnosti je projekt, ki v središče postavlja učiteljice in učitelje ter njihovo dobro počutje. Preko podpore socialnim in čustvenim kompetencam ter podpore pri prepoznavanju raznolikosti želi učiteljice in učitelje opolnomočiti za učinkovito in prožno soočanje s kompleksnostjo vsakodnevnih izzivov v vse bolj raznolikih razrednih in šolskih okoljih. Projekt je nadaljevanje uspešnega Erasmus K3 projekta, ki je bil prepoznan kot eden od desetih najbolj inovativnih projektov za opolnomočenje učiteljic in učiteljev v Evropi.
V sklopu delavnice bomo skozi aktivnosti programa ROKA V ROKI spoznavali kako se to, kako se počutim, odraža v odnosih z drugimi ter kako prevzemanje perspektive drugega vpliva na medosebne odnose v razredu, šoli in širše.
Terensko delo (outreach) oz. doseganje in ozaveščanje odraslih za učenje in izobraževanje – odpade
(28.9.2022) (Delavnica za strokovne delavce v izobraževanju odraslih )
Izvajalke: Sodelavke ACS: mag. Estera Možina, moderatorka, mag. Tanja Vilič Klenovšek (novi koncepti na področju terenskega dela), mag. Jasmina Mirčeva ((ne)vključenost odraslih), mag. Andreja Dobrovoljc (terensko delo pri svetovanju), mag. Zvonka Pahernik (vloga ozaveščanja pri doseganju odraslih), doc. dr. Petra Javrh (model izobraževanja ranljivih odraslih)
Ko govorimo o izobraževanju odraslih v Sloveniji v povezavi s pravičnostjo, se ne moremo izogniti problemu nizke vključenosti nekaterih skupin odraslih v izobraževanje odraslih. Govorimo o neenakem dostopu posameznih skupin odraslih do izobraževalnih priložnosti, ki jih označujemo kot ranljive skupine glede na njihovo izobraževalno (ne)aktivnost. Terensko delo (outreach) lahko obsega vrsto dejavnosti za učinkovito doseganje izobraževalno nedejavnih odraslih v izobraževanje in/ali svetovanje.
V Sloveniji so se razvile dejavnosti s pomočjo katerih ustvarjamo bolj pravično porazdeljene izobraževalne priložnosti, ki jih odraslim zagotavlja država iz javnih sredstev. Na primer svetovalna dejavnosti v okviru javne mreže za izobraževanje odraslih, dejavnosti promocije in ozaveščanja odraslih kot je denimo festival Tedni VŽ in Parade učenja, ter izobraževalni pristopi pri ranljivih skupinah odraslih spreminjajo negativna prepričanja v zvezi z učenjem in izobraževanjem, ipd.
V delavnici se bomo v uvodu seznanili s sodobnimi teoretskimi premisleki o vlogi in značilnostih učinkovitega terenskega dela. V nadaljevanju pa spoznali primere dobre prakse terenskega dela v slovenskem prostoru, podprte tudi s primeri dobre prakse v izbranih evropskih državah. Ob zaključku bomo v skupni razpravi poskusili opredeliti ključne usmeritve za nadaljnji razvoj terenskega dela v naši praksi, vlogo institucij in strokovnih delavcev ter pomen ustrezne usposobljenosti vseh vključenih.
V delavnici bomo iskali odgovore na naslednja vprašanja:
- Kako uspešni smo pri doseganju najbolj ranljivih skupin odraslih?
- Ali izobraževalci odraslih dovolj dobro poznamo in razumemo ovire, ki odraslim otežujejo ali onemogočajo udeležbo v IO?
- Kaj bi morali v Sloveniji v okviru razvoja in izvajanja terenskega dela še storiti, da bi zmanjšali neenak dostop posameznih skupin odraslih do IO (predlogi za stroko in za oblikovalce politik)?
D6 Delavnica o dejavnostih za vključujočo oddelčno klimo
Izvajalki: mag. Maja Planinc in Neja Čopi, UNICEF (Heros 2)
Zavedamo se, da je za nami vsemi težko obdobje, ki je razdvojilo naše prostore, osamilo družine, oddaljilo prijatelje, razrahljalo odnose. Zato smo pripravili delavnico za krepitev vključujoče klime v oddelkih. Delavnico pripravljamo na osnovi dolgoletnih izkušenj sodelovanja z več kot polovico šolami v Sloveniji in preko 1500 pedagogi iz različnih področij.
Imate eno najlepših vlog, vzgajate otroke – državljane sveta. Sprejemanje in vključevanje je bistvo dobre družbe in naša naloga je, da otroke s svojim delom in zgledom naučimo sobivanja. Naši otroci so vsi otroci, s katerimi imamo priložnost, čast in srečo sodelovati, se z njimi igrati, učiti in družiti. Ti otroci imajo različne želje, sanje, ideje, izkušnje – nekateri lahkotnejše, nekateri težje. Med otroki, ki jih vsak dan srečujemo, so otroci z različnimi sposobnostmi, različnih ras, narodnosti, otroci iz različnih kulturnih in socialnih ozadij. Vsak otrok je po svoje poseben, drugačen in samosvoj. Vsak potrebuje našo popolno čuječnost, zbranost in predanost.
Vsi otroci imajo enake pravice. Žal se marsikateremu godi krivica, zato je naša velika dolžnost, da uresničujemo pravice vsakega otroka in da vse otroke naučimo, kako lahko svoje pravice in pravice vrstnikov uresničujejo tudi sami.
Na UNICEF-u verjamemo v moč vzgoje. Tako kot je vzgoja nekaj prečudovitega, je tudi zelo odgovorno delo. Dobra vzgoja je najboljše darilo za otrokovo prihodnost in družbo, v katero bo otrok odrasel ter jo s svojim vedenjem in dejanji sooblikoval.
(Besedilo povzeto po predgovoru v priročnik: Priročnik za pedagoge Kako učinkovito pomagati otroku, ki je doživel težje izkušnje.)
D7 Kaj pomeni za predšolskega otroka vstop v novo jezikovno okolje?
Izvajalka: izred. prof. dr. Barbara Baloh, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem (Heros 3)
Če govorimo o zgodnjem učenju jezika in razvijanju medkulturnosti, je treba poudariti, da predšolski otroci učenje jezika in spoznavanje kulture dojemajo kot pot k spoznavanju življenja in okolice. Učenja kot takega se ne zavedajo; zanje je le sredstvo, da dosežejo, kar želijo, in potešijo svojo radovednost. Otrok se ne zaveda, da se uči jezika in spoznava novo kulturo, saj to ni njegov cilj.
Skozi pedagoški proces, torej v organiziranem učnem okolju, v vrtcu, otrok pridobiva in si izoblikuje znanje, oblikuje strategije za pristopanje k problemom in raziskovanje sveta in vzpostavljanje odnosov v njem in do njega, zato je izrednega pomena, kako pri predšolskem otroku spodbujamo sporazumevalno zmožnost, ki je njegova vsakdanja potreba (otrokov govor se razvija iz potrebe po sporazumevanju s pomembnimi osebami, npr. starši, sorojenci, vzgojitelji, vrstniki), in kako izdelamo in načrtujemo didaktične/podporne strategije, ki služijo za njen nadaljnji razvoj. Zgodnje poučevanje drugega/tujega jezika zahteva posebej izdelane metode in pristope poučevanja, ki morajo temeljiti predvsem na poznavanju otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem in srednjem otroštvu. Če otroku predstavimo različne oblike in strategije za vstop v interakcijo z jezikom ter ga usmerimo, kako lahko te strategije uporabi v različnih govornih položajih in kontekstih ter ob različnih priložnostih, mu s tem razvijamo zmožnost za izražanje lastnih potreb in želja, obenem pa otrok usvoji orodja, kako razvijati jezik.
Na podlagi teoretičnih izhodišč bomo v delavnici predstavili nekaj podpornih strategij, kako otroku, ki se začenja seznanjati z novim jezikom, pomagati, da postane govorec tega jezika.